Kaj moram vedeti preden naročam gozdarske storitve?

Pravice:

• Sodelovanje pri pripravi načrtov za gospodarjenje z gozdovi (5. člen).
• Pridobitev izvleček iz gozdnogojitvenega načrta za svoj gozd, ob plačilu materialnih stroškov izdelave (13. člen).
• Obveščenost o javni obravnavi ter razgrnitvi gozdnogospodarskih načrtov (14. člen).
• Pridobivanje semen gozdnih dreves in drugih gozdnih dobrin, če s tem ne povzroči opustošenja (18. člen)
• Opravljanje del v svojem gozdu, pri čemer mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči (19. člen).
• Pomoč s strani Zavoda za gozdove pri obnovi gozda, poškodovanih v naravnih ujmah (23. člen).
• Prepoved nabiranja plodov drugim osebam, če lastnik goji drevje zaradi plodov (25. člen).
• Odškodnina zaradi poškodovanja ali razvrednotenja s strani povzročitelja v skladu s predpisi o varstvu gozdov (35. člen).
• Sodelovanje pri pripravi režima uporabe gozdne ceste (39. člen).
• Če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da mu Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ki je gozd razglasila za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj dolžan odkupiti ta gozd (46. člen).
• Podati (ali zavrniti) soglasje za razglasitev gozda z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo za gozd s posebnim namenom (46. člen).
• Odškodnina za zmanjšano lesnoproizvodno funkcijo in povračilo za izvedbo v pogodbi določenih del, ki so potrebna za zagotavljanje posamezne izjemno poudarjene socialne funkcije v gozdu, ki ni razglašen za gozd s posebnim namenom (46. člen).
• Predkupna pravica pri nakupu sosednjih gozdov (47. člen).

Dolžnosti:

• Gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, načrti in upravnimi akti, ki urejajo področje gospodarjenja z gozdovi (5. člen).
• Dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti (5. člen).
• Dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi (5. člen).
• Upoštevanje odločbe v upravnem postopku, ki jo izda Zavod za gozdove (17. člen).
• Pridobitev soglasja Zavoda za gozdove pred začetkom gozdarskih investicijskih vzdrževalnih del (21. a člen).
• Dovoliti začasno spravilo, prevoz ali zložitev tujih lesnih sortimentov v svojem gozdu, če spravila, prevoza ali zložitve ni mogoče opraviti drugače (26. člen).
• Izvajati ter dovoliti izvajanje varstvenih del (27. in 28. člen).
• Izvedba sanitarne sečnje, ki jo z odločbo v upravnem postopku sproži Zavod za gozdove (29. člen).
• Dovoliti gradnjo gozdne prometnice, če to zahtevajo lastniki vsaj treh četrtin površin zemljišč na predvideni trasi gozdne prometnice (37. člen).
• Skupaj z ZGS in lokalno skupnostjo označevanje in določanje pogojev rabe poti za ježo in vožnjo s kolesi brez motorjev (40. člen).
• Lastniki gozdov ne smejo ovirati izvajanje nalog javne gozdarske službe (51. člen).

Vloga Zavoda za gozdove in revirnega gozdarja

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je javni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija z Zakonom o gozdovih (1993) in opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih Slovenije, ne glede na lastništvo. ZGS je na državnem nivoju organiziran s sedežem na Centralni enoti v Ljubljani, na regionalnem nivoju pa v 14-ih območnih enotah, ki se nadalje delijo na krajevne enote in revirje. Za vsak revir je zadolžen revirni gozdar, ki spremlja in skrbi za primerno upravljanje z gozdovi v svojem revirju. Revirni gozdar sodeluje z lastniki gozdov in predstavlja vezni člen z ZGS. V sklopu svojih nalog, revirni gozdar predvsem spremlja stanje gozdov, svetuje lastnikom, izbira drevesa primerna za posek in načrtuje negovalna dela. Kadar se lastnik odloči za posek, pokliče revirnega gozdarja, s katerim skupaj označita drevesa, primerna za posek. Storitve revirnih gozdarjev, ki izhajajo iz opravljanja javne gozdarske službe, so brezplačne.

Gozdnogospodarski načrti so pregledni načrti, ki se izdelujejo na ravni območij in enot ter služijo kot pripomočki lastnikom gozdov pri gospodarjenju z njihovimi gozdovi. Slovensko gozdarstvo ima dolgo tradicijo gozdnogospodarskega načrtovanja, ki sega v prvo polovico 18. stoletja. Gozdnogospodarske načrte izdelujejo strokovnjaki ZGS za obdobje 10-ih let. Podrobnejša pravila o vsebini, izdelavi in postopkih sprejemanja določa Pravilnik o načrtih gospodarjenja z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10). Načrti vsebujejo opisno stanje gozdov in njihove razvojne težnje, cilje gospodarjenja, smernice ter konkretne ukrepe, vključno z možnim posekom. V letu pred začetkom ureditvenega obdobja na krajevno običajen način in na spletnih straneh ZGS obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud. Lastniki so prav tako obveščeni o javni razgrnitvi in obravnavi osnutka območnega načrta oziroma načrta krajevne enote. Pripravljene osnutke načrtov ZGS pošlje ministrstvu pristojnemu za gozdarstvo, ki jih po javni obravnavi potrdi ali pa zahteva njihovo dopolnitev. Vsi veljavni načrti so javno dostopni tudi na spletu.

Nadzor

Dogajanje v gozdovih nadzira Gozdarska inšpekcija, ki v okviru svojih zakonskih pooblastil in odgovornosti nadzoruje gospodarjenje v gozdovih in druge aktivnosti, ki se v njem izvajajo. Gozdarska inšpekcija deluje v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. V Slovenij trenutno deluje 17 gozdarskih inšpektorjev, ki so razporejeni v osem enot inšpektorata. Težišče dejavnosti gozdarske inšpekcije sloni na (www.ikglr.gov.si):

• nadziranju vseh del v gozdovih in dokumentacije za ta dela;
• nadziranju aktivnosti izvajalcev del, lastnikov gozdov in drugih uporabnikov gozda in gozdnega prostora;
• nadzoru in spremljanju ukrepov za varstvo gozdov;
• nadziranju sledljivosti gozdno lesnih sortimentov;
• preverjanju izpolnjevanja minimalnih pogojev izvajalcev del v gozdovih;
• spremljanju uresničevanja splošnih delov gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije;
• ukrepanju v primerih dejanj, ki niso zakonita ali so v nasprotju s podzakonskimi predpisi.

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima gozdarski inšpektor po »Zakonu o inšpekcijskem nadzoru« in po »Zakonu o prekrških« v primeru kršitev predpisov pravico in dolžnost (www.ikglr.gov.si):

• odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga določi;
• izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških;
• podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;
• predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov;
• odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.